Dramaska igralka Jana Zupančič je obiskovala AGRFT v Ljubljani od leta 1999 do 2003, ko je v letniku profesorjev Kristijana Mucka in Dušana Mlakarja zaključila študij z vlogami v Ovidovih Metamorfozah. Za omenjene vloge in za vlogo Bogomile, ki jo je pol leta pred tem odigrala v Kerstu Nataše Jenull, je prejela študentsko Prešernovo nagrado.
Že v jeseni istega leta se je zaposlila v Mestnem gledališču ljubljanskem, katerega članica je še danes. V teh sedmih letih ustvarjanja v MGL je kreirala okoli trideset vlog različnega žanra iz različnih obdobij in z raznimi režiserji.
Leta 2010 je prejela za svoje delo in vloge v zadnjih sezonah v MGL Dnevnikovo nagrado in ob tem o svojem delu povedala.: »... Sicer pa ne spadam med igralce, ki bi imeli izdelan "sistem", po katerem se lotevajo vlog - nisem torej "analitični" igralski tip, ampak povsem emocionalen. Seveda lahko vedno vnaprej razdelam in premislim neko vlogo, toda njena končna oblika se vselej vzpostavi preko čustev in občutkov, ki jih imam ob njej. Analitična plat je pri meni mogoče bolj povezana z nekim sistematičnim pristopom, recimo s tem, kako pridno se vedno lotim vsake vloge.« (Dnevnik, 22.9. 2010)
Dramaska igralka Jana Zupančič je obiskovala AGRFT v Ljubljani od leta 1999 do 2003, ko je v letniku profesorjev Kristijana Mucka in Dušana Mlakarja zaključila študij z vlogami v Ovidovih Metamorfozah. Za omenjene vloge in za vlogo Bogomile, ki jo je pol leta pred tem odigrala v Kerstu Nataše Jenull, je prejela študentsko Prešernovo nagrado.
Že v jeseni istega leta se je zaposlila v Mestnem gledališču ljubljanskem, katerega članica je še danes. V teh sedmih letih ustvarjanja v MGL je kreirala okoli trideset vlog različnega žanra iz različnih obdobij in z raznimi režiserji.
Leta 2010 je prejela za svoje delo in vloge v zadnjih sezonah v MGL Dnevnikovo nagrado in ob tem o svojem delu povedala.: »... Sicer pa ne spadam med igralce, ki bi imeli izdelan "sistem", po katerem se lotevajo vlog - nisem torej "analitični" igralski tip, ampak povsem emocionalen. Seveda lahko vedno vnaprej razdelam in premislim neko vlogo, toda njena končna oblika se vselej vzpostavi preko čustev in občutkov, ki jih imam ob njej. Analitična plat je pri meni mogoče bolj povezana z nekim sistematičnim pristopom, recimo s tem, kako pridno se vedno lotim vsake vloge.« (Dnevnik, 22.9. 2010)
